Poleg vrednostnega “reseta”, Slovenija potrebuje tudi na področju korporativnega upravljanja 'reset', saj so družbe v državni lasti še vedno t.i. plen za politične opcije, ki so trenutno na oblasti. 

Odgovor na vprašanje kako zagotavljati učinkovit nadzor nad upravljanjem naložb, ki so v lasti SDH (Slovenski državni holding) in naložb Republike Slovenije, ki jih upravlja SDH, je predmet vsakokratnih političnih zavez vseh političnih opcij, katerim je vsem enako, da je namen reguliranja in zagotavljanja ustreznega pravnega okvirja v neodvisnosti in strokovnosti izbire in opravljanja funkcije člana nadzornega sveta v kapitalskih družbah.

Sistem in smernice upravljanja državnih naložb v Sloveniji, sledijo evropskemu regulatornemu okvirju in priporočilom z ozirom na javne družbe, katerih delnice kotirajo na borzi in na družbe v državni lasti, kar v Sloveniji zagotavlja sistem akreditiranja in izbire kandidatov preko mehanizma SDH.

Pa se takšen sistem akreditiranja in izbire kandidatov za člane nadzornih svetov preko mehanizma SDH kaže za povsem neodvisen in transparenten? Mnenje v splošni javnosti in v strokovnih krogih glede tega kaže, da je pri skoraj vsakemu imenovanju ali odpoklicu članov v nadzorne svete družb, ki jih upravlja SHD ali država neposredno, vse preveč pomislekov, laičnih, kot tudi strokovnih glede transparentnosti in tudi strokovnosti posameznega imenovanja ali odpoklica. Predvsem zaradi pomisleka, da veljavni sistem akreditiranja in izbire kandidatov preko SDH, na izvedbenem nivoju ne dosega pričakovanih standardov transparentnosti in strokovnosti, kaže na razmislek o nadaljnjih korakih reguliranja tega področja.

Če sledimo smernicam in predpisanim visokim standardom zagotavljanja učinkovitosti in transparentnosti upravljanja državnega premoženja v segmentu opravljanja funkcije člana nadzornega sveta, se kaže kot primeren nadaljnji razmislek o vzpostavitvi pravnega okvirja, ki bi zagotavljal poklicno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta z ustreznim zavarovanjem v družbah s kapitalsko naložbo države in v določenih okvirjih v javnih družbah, primerljivo z drugimi svobodnimi poklici.

Glede na analizo trenutnega stanja, bi poklicno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, vzpostavilo povsem novo okolje delovanja in imenovanja članov nadzornih svetov družbah s kapitalsko naložbo države, kar bi imelo več pozitivnih učinkov na doseganje zastavljenih ciljev glede zagotavljanja višjih standardov upravljanja državnega premoženja.

S profesionalizacijo funkcije člana nadzornega sveta in predpisano nezdružljivostjo z drugimi dejavnostmi in poklici, bi se vzpostavilo okolje, ki bi v svoji vsebini imelo mehanizme, ki bi pozitivno vplivali na strokovnost in neodvisnost opravljanja funkcije člana nadzornega sveta, vzpostavili pa bi se tudi mehanizmi transparentnosti pri imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta v družbah s kapitalsko naložbo države.

Zaradi tržnih mehanizmov in konkurenčnih pravil, ki se na področju opravljanja poklica člana nadzornega sveta kažejo v večji profesionalnosti, strokovnosti, zagotavljanju poklicnega ugleda, bi se vzpostavila višja stopnja strokovnosti članov nadzornega sveta, več možnosti za specializacijo glede na različne gospodarske sektorje in panoge, funkcija pa bi se opravljala v polni meri, na drugi strani pa bi se iz razloga profesionalizacije in posledično manjšega in ozkega in strokovno usmerjenega nabora poklicnih kandidatov, vzpostavila večja transparentnost in manjše tveganje za kršitve integritete pri imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta v družbah s kapitalsko naložbo države. V procesu imenovanja in odpoklica članov nadzornega sveta bi se zaradi profesionalizacije opravljanja funkcije članov nadzornega sveta zmanjšala tveganja vzpostavitve sistema koncentracije korporativnega upravljanja na manjšo skupino deležnikov v procesu imenovanja in odpoklica.

Poklic nadzornika, akreditiranje, nadzor, izobraževanje, zavarovanje poklicne odgovornosti, bi se reguliralo primerljivo z drugimi poklicnimi zbornicami (odvetniška, zbornica upraviteljev idr.). V tem delu bi se sedanji mehanizem akreditiranja iz SDH prenesel na zbornico, SDH pa bi temu pravnemu okvirju primerno prilagodil dosedanji mehanizem izbire predlaganih kandidatov.

Poklicno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta bi imelo vplive tudi v razmerju do uprave nadziranih družb. Učinki se predvsem kažejo v večji strokovnosti in specializaciji v razmerju do uprave nadzorovane družbe, kar ima učinke na gospodarnost in višje standarde korporativnega upravljanja na splošno.

Zaradi zagotavljanja socialnega dialoga in specifičnosti glede soupravljanja zaposlenih, pa bi izjema glede imenovanja poklicnih članov nadzornega sveta veljala za člane nadzornih svetov, ki jih imenujejo zaposleni. V tem segmentu bi se prepustila popolna avtonomija zaposlenim glede imenovanja in odpoklica člana nadzornega sveta, ki predstavlja zaposlene, lahko pa bi se okrepila vloga združenj delojemalcev in sindikalnih organizacij v tem segmentu, kar bi lahko imelo učinke na večjo profesionalnost tudi na strani članov nadzornih svetov, ki jih imenujejo zaposleni.

Predstavljeni model poklicnega opravljanja funkcije člana nadzornega sveta, bi glede na pravila o svobodni gospodarski pobudi, veljal za družbe s kapitalsko naložbo, ki jih upravlja SDH oziroma Republika Slovenija, se pa kaže, da bi vzpostavljeni model opravljanja poklica nadzornika lahko vplival tudi na višji standard nadziranja zasebnih družb.

Odločitev za vzpostavitev modela poklicnega opravljanja funkcije člana nadzornega sveta, bi terjala manjši obseg sprememb v korporacijska pravila, zgolj zakonsko opredelitev, da se v nadzorne svete družb s kapitalsko naložbo države, s strani države imenujejo kandidati, ki funkcijo člana nadzornega sveta opravljajo poklicno. Preostali del regulacije poklica pa bi se uredil s posebnim predpisom.

Z zgoraj predlagano ureditvijo poklica člana nadzornega sveta, se sedaj obstoječi sistem opravljanja funkcije člana nadzornega sveta v svojem namenu tudi bistveno ne spremeni, v vseh zgoraj predstavljenih učinkih pa kaže k višjemu standardu upravljanja z državnim premoženjem.

Dr. Robert Rožič univ. dipl. pravnik